Stres in izgorelost
Navzven opravljate obveznosti, skrbite za druge in se trudite, da bi vse teklo, kot mora. Znotraj pa se kopičijo napetost, utrujenost in občutek, da je vsega preveč. Ko se končno ustavite, se težko sprostite. Misli ostajajo pri nalogah, telo je napeto, počitek pa spremlja slaba vest.
Stres je naraven odziv na zahteve in obremenitve. Kratkoročno nam pomaga, da se zberemo in ukrepamo. Ko traja predolgo in nimamo dovolj možnosti za okrevanje, lahko začne vplivati na spanje, zbranost, razpoloženje in telesno počutje. Pojavijo se lahko razdražljivost, glavoboli, mišična napetost, prebavne težave in občutek stalne zaskrbljenosti. Na doživljanje stresa poleg zunanjih okoliščin vpliva tudi način, kako ravnamo s svojimi čustvi. Nekateri ljudje hitro opazijo, da so jezni, prestrašeni ali prizadeti, in poiščejo podporo. Drugi so se naučili, da morajo stisko obvladati sami, ohraniti mir in nadaljevati, ne glede na svoje počutje.
Ko čustva nenehno zadržujemo, lahko spregledamo tudi potrebe, na katere nas opozarjajo. Jeza lahko opozarja na prestopljeno mejo, strah na potrebo po varnosti, žalost pa na izgubo in potrebo po opori. Če si teh občutkov težko priznamo, lahko še naprej prevzemamo obveznosti, se izogibamo potrebnim pogovorom ali ostajamo v odnosih in okoliščinah, ki nas izčrpavajo.
Raziskave povezujejo pogosto zaviranje čustvenega izražanja z več simptomi stresa in slabšim psihičnim počutjem. Vendar to ne pomeni, da vsako neizraženo čustvo škoduje ali da moramo vse občutke takoj pokazati. Pomembno je, da jih lahko prepoznamo, razumemo in izberemo primeren način odziva.
REZERVIRAJ TERMIN
V vsakdanjem življenju se tak vzorec lahko kaže v mislih: »Ne smem razočarati drugih.« »Samo še to naredim, potem bom počivala.« »Nimam razloga, da bi se pritoževala.« Človek obremenitev opazi, vendar si težko dovoli, da bi jo zmanjšal. Če ob tem manjkata podpora in možnost vplivanja na okoliščine, lahko izčrpanost postaja vse globlja.
Izgorelost Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje kot posledico kroničnega stresa na delovnem mestu, ki ni bil uspešno obvladan.
Zaznamujejo jo izčrpanost, vse večja odmaknjenost ali cinizem do dela ter zmanjšan občutek poklicne učinkovitosti. Dolgotrajne obremenitve v zasebnem življenju lahko prav tako povzročijo resno izčrpanost, vendar jih ta uradna opredelitev ne zajema. Neizražena čustva so lahko del težave, niso pa edini vzrok izgorelosti. Upoštevati je treba tudi obseg dela, odnose, pogoje dela in možnosti za počitek.
Izgorelost Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje kot posledico kroničnega stresa na delovnem mestu, ki ni bil uspešno obvladan.
Zaznamujejo jo izčrpanost, vse večja odmaknjenost ali cinizem do dela ter zmanjšan občutek poklicne učinkovitosti. Dolgotrajne obremenitve v zasebnem življenju lahko prav tako povzročijo resno izčrpanost, vendar jih ta uradna opredelitev ne zajema. Neizražena čustva so lahko del težave, niso pa edini vzrok izgorelosti. Upoštevati je treba tudi obseg dela, odnose, pogoje dela in možnosti za počitek.
Bonding psihoterapija namenja pozornost povezavi med čustvenim doživljanjem, telesnimi občutki, odnosi in temeljnimi prepričanji. V terapevtskem procesu raziskujemo, kaj se dogaja, ko človek potrebuje pomoč, želi postaviti mejo ali občuti jezo, žalost in strah. Posebno pozornost lahko namenimo prepričanjem, kot so »Vse moram sam«, »Moje potrebe niso pomembne« ali »Sprejet sem samo, če ustrežem drugim«. Cilj je razvijati več čustvenega zavedanja, varnejše izražanje potreb in drugačne odzive v odnosih.
Delo poteka postopoma, ob upoštevanju posameznikovih meja in pripravljenosti. Izražanje čustev spremljata njihovo razumevanje in prenos sprememb v vsakdanje življenje: pravočasno prepoznavanje preobremenjenosti, prošnja za pomoč, postavljanje meja in dopuščanje počitka.
Ob izraziti ali dolgotrajni izčrpanosti je smiseln tudi zdravniški pregled, saj imajo lahko utrujenost in težave s spanjem več vzrokov. Okrevanje pogosto zahteva tako psihološko podporo kot konkretno zmanjšanje obremenitev.
Delo poteka postopoma, ob upoštevanju posameznikovih meja in pripravljenosti. Izražanje čustev spremljata njihovo razumevanje in prenos sprememb v vsakdanje življenje: pravočasno prepoznavanje preobremenjenosti, prošnja za pomoč, postavljanje meja in dopuščanje počitka.
Ob izraziti ali dolgotrajni izčrpanosti je smiseln tudi zdravniški pregled, saj imajo lahko utrujenost in težave s spanjem več vzrokov. Okrevanje pogosto zahteva tako psihološko podporo kot konkretno zmanjšanje obremenitev.
