Antropofobija ali strah pred ljudmi
Pred srečanjem večkrat premislite, kaj boste rekli. Med pogovorom opazujete svoj glas, obraz in roke. Ko pridete domov, znova analizirate vsako besedo: »Sem povedal kaj neumnega? So opazili, da sem bil živčen? Kaj si zdaj mislijo o meni?«
Takšno doživljanje je lahko zelo naporno. Človek si želi družbe in povezanosti, hkrati pa ga strah pred odzivi drugih spodbuja k umikanju.
Socialna anksioznost je izrazit strah pred tem, da bi nas drugi negativno ocenili, osramotili ali zavrnili. Pojavlja se lahko ob javnem nastopanju, spoznavanju novih ljudi, pogovorih z avtoritetami ali povsem vsakdanjih stikih. O motnji govorimo, ko je strah vztrajen in pomembno omejuje vsakdanje življenje.
Kako se kaže socialna anksioznost? Pogosti znaki vključujejo: močno zaskrbljenost pred srečanji, nastopi ali telefonskimi pogovori; strah, da bomo izpadli nesposobni, nezanimivi ali nenavadni; razbijanje srca, potenje, zardevanje in tresenje; občutek praznine v glavi ali težave pri govorjenju; težave z očesnim stikom in sproščenim sodelovanjem v pogovoru; izogibanje druženju ali situacijam, v katerih bi bili izpostavljeni; dolgotrajno premlevanje domnevnih napak po dogodku. Nekateri ljudje navzven delujejo mirno, vendar v sebi doživljajo veliko napetosti. Pri drugih je strah omejen predvsem na nastopanje. Za diagnozo je pomembno tudi trajanje težav, praviloma najmanj šest mesecev, vendar lahko pomoč poiščete prej.
Takšno doživljanje je lahko zelo naporno. Človek si želi družbe in povezanosti, hkrati pa ga strah pred odzivi drugih spodbuja k umikanju.
Socialna anksioznost je izrazit strah pred tem, da bi nas drugi negativno ocenili, osramotili ali zavrnili. Pojavlja se lahko ob javnem nastopanju, spoznavanju novih ljudi, pogovorih z avtoritetami ali povsem vsakdanjih stikih. O motnji govorimo, ko je strah vztrajen in pomembno omejuje vsakdanje življenje.
Kako se kaže socialna anksioznost? Pogosti znaki vključujejo: močno zaskrbljenost pred srečanji, nastopi ali telefonskimi pogovori; strah, da bomo izpadli nesposobni, nezanimivi ali nenavadni; razbijanje srca, potenje, zardevanje in tresenje; občutek praznine v glavi ali težave pri govorjenju; težave z očesnim stikom in sproščenim sodelovanjem v pogovoru; izogibanje druženju ali situacijam, v katerih bi bili izpostavljeni; dolgotrajno premlevanje domnevnih napak po dogodku. Nekateri ljudje navzven delujejo mirno, vendar v sebi doživljajo veliko napetosti. Pri drugih je strah omejen predvsem na nastopanje. Za diagnozo je pomembno tudi trajanje težav, praviloma najmanj šest mesecev, vendar lahko pomoč poiščete prej.
