Partnerska terapija
Večina parov ne pride na partnersko terapijo zato, ker med njima ni več ljubezni. Pogosteje prideta zato, ker kljub ljubezni ne najdeta več poti drug do drugega.
Pogovor se hitro spremeni v prepir. Eden želi razčistiti težavo, drugi se umakne. Eden pogreša bližino, drugi ob pritisku občuti še večjo potrebo po razdalji. Oba sta prizadeta, vendar vsak svojo bolečino izraža drugače. Sčasoma se lahko pojavi občutek, da partner ne posluša, ne razume ali mu preprosto ni več mar.
Toda za jezo, očitki in tišino se pogosto skrivajo veliko bolj ranljiva čustva: strah pred zavrnitvijo, osamljenost, občutek nepomembnosti, razočaranje ali hrepenenje po bližini.
Partnerska terapija pomaga paru prepoznati prav te globlje vsebine in začeti spreminjati začarani krog, v katerem sta se znašla.
Kdaj je smiselno poiskati partnersko pomoč?
Na partnersko terapijo ni treba čakati do trenutka, ko je odnos tik pred razhodom. Čim dlje se določeni vzorec ponavlja, tem bolj samodejen postaja in tem težje ga partnerja prekineta sama.
O partnerski terapiji je smiselno razmisliti, kadar:
- se vedno znova prepirata zaradi podobnih stvari,
- težko govorita brez obtoževanja, obrambe ali umika,
- se eden počuti preslišanega, drugi pa nenehno kritiziranega,
- med vama primanjkuje bližine, nežnosti ali spolnosti,
- sta postala predvsem starša, sodelavca ali sostanovalca,
- je vajino zaupanje omajala nezvestoba, prikrivanje ali druga prizadetost,
- imata različne poglede na vzgojo, finance, delo ali odnose s širšo družino,
- se po rojstvu otroka, izgubi, bolezni ali drugi večji spremembi ne znajdeta več,
- eden razmišlja o odhodu, drugi pa želi odnos ohraniti,
- si želita izboljšati odnos, čeprav še ni v resni krizi.
Partnerska terapija ni namenjena samo parom, ki se pogosto prepirajo. Prav tako pomembna je lahko pri odnosih, v katerih je zavladala tišina. Odsotnost konfliktov namreč še ne pomeni nujno bližine. Včasih pomeni, da sta partnerja že obupala nad tem, da bi bila slišana.
Na partnersko terapijo ni treba čakati do trenutka, ko je odnos tik pred razhodom. Čim dlje se določeni vzorec ponavlja, tem bolj samodejen postaja in tem težje ga partnerja prekineta sama.
O partnerski terapiji je smiselno razmisliti, kadar:
- se vedno znova prepirata zaradi podobnih stvari,
- težko govorita brez obtoževanja, obrambe ali umika,
- se eden počuti preslišanega, drugi pa nenehno kritiziranega,
- med vama primanjkuje bližine, nežnosti ali spolnosti,
- sta postala predvsem starša, sodelavca ali sostanovalca,
- je vajino zaupanje omajala nezvestoba, prikrivanje ali druga prizadetost,
- imata različne poglede na vzgojo, finance, delo ali odnose s širšo družino,
- se po rojstvu otroka, izgubi, bolezni ali drugi večji spremembi ne znajdeta več,
- eden razmišlja o odhodu, drugi pa želi odnos ohraniti,
- si želita izboljšati odnos, čeprav še ni v resni krizi.
Partnerska terapija ni namenjena samo parom, ki se pogosto prepirajo. Prav tako pomembna je lahko pri odnosih, v katerih je zavladala tišina. Odsotnost konfliktov namreč še ne pomeni nujno bližine. Včasih pomeni, da sta partnerja že obupala nad tem, da bi bila slišana.
REZERVIRAJ TERMIN
Kako poteka partnerska terapija?
Prvo srečanje je namenjeno spoznavanju vajinega odnosa in težav, zaradi katerih sta poiskala pomoč. Vsak od partnerjev dobi prostor, da opiše svoje doživljanje, potrebe in pričakovanja.
Terapevt ni sodnik in ne odloča, kdo ima prav. Njegova naloga je ustvariti varen in dovolj uravnotežen prostor, v katerem lahko oba partnerja spregovorita ter postopoma slišita tudi tisto, česar med konfliktom ne zmoreta slišati.
Na srečanjih skupaj raziskujemo:
- kako se vajini konflikti začnejo in stopnjujejo,
- katere situacije v odnosu sprožajo najmočnejše odzive,
- katera čustva se skrivajo pod jezo, kritiko ali umikom,
- kako na sedanje odzive vplivajo pretekle izkušnje in odnosi,
- katere potrebe ostajajo neizražene ali preslišane,
- kako lahko spregovorita bolj neposredno, ne da bi pri tem napadla ali razvrednotila drug drugega,
- kako ponovno vzpostaviti občutek varnosti, zaupanja in povezanosti.
Pomemben del procesa je, da partnerja ne ostaneta samo pri razumevanju težav. Učita se novih načinov odzivanja in jih postopoma prenašata v vsakdanje življenje.
Prvo srečanje je namenjeno spoznavanju vajinega odnosa in težav, zaradi katerih sta poiskala pomoč. Vsak od partnerjev dobi prostor, da opiše svoje doživljanje, potrebe in pričakovanja.
Terapevt ni sodnik in ne odloča, kdo ima prav. Njegova naloga je ustvariti varen in dovolj uravnotežen prostor, v katerem lahko oba partnerja spregovorita ter postopoma slišita tudi tisto, česar med konfliktom ne zmoreta slišati.
Na srečanjih skupaj raziskujemo:
- kako se vajini konflikti začnejo in stopnjujejo,
- katere situacije v odnosu sprožajo najmočnejše odzive,
- katera čustva se skrivajo pod jezo, kritiko ali umikom,
- kako na sedanje odzive vplivajo pretekle izkušnje in odnosi,
- katere potrebe ostajajo neizražene ali preslišane,
- kako lahko spregovorita bolj neposredno, ne da bi pri tem napadla ali razvrednotila drug drugega,
- kako ponovno vzpostaviti občutek varnosti, zaupanja in povezanosti.
Pomemben del procesa je, da partnerja ne ostaneta samo pri razumevanju težav. Učita se novih načinov odzivanja in jih postopoma prenašata v vsakdanje življenje.