fbpx
Blog

Čustvena inteligentnost

Človeško bitje brez občutkov ne obstaja. Če človek želi da je njegovo delovanje inteligentno v socialnem svetu, mora posvetiti pozornost čustvom in jim dati enakovreden status kot mislim in dejanjem. Čustvena inteligentnost (ČI) vključuje tako zavedanje čustev, kot sposobnost omogočiti čustvu informirati utemeljen odziv. Čustvena inteligentnost vključuje glavo in srce. To vključuje zavedanje trenutne utelešene čustvene izkušnje, primerno izražanje in refleksijo ter regulacijo čustev. Čustva se pojavijo v telesu v sedanjem trenutku in so pod vplivom tako preteklosti kot prihodnosti. Izkušnja in refleksija sta obe pomembni za transformacijo ne-prilagoditvenih čustev in pri ustvarjanju novega pomena.

Človek ima biološke temelje in preddispozicije za ČI, vendar raziskave kažejo, da ni determinirana z rojstvom ampak se lahko razvija in izboljša z učenjem in treningom. ČI je posredno in neposredno povezana z velikim številom področij človekove eksistence in bivanja. Pomembno vpliva na naše vedenje, odnose, doživljanje stresa, mentalno in fizično zdravje, akademsko in karierno uspešnost in sprejemanje odločitev.

V literaturi obstaja močen konsenz, da je sposobnost čustvene inteligence možno razvijati . Goleman jo opredeljuje kot »nevrološko okno priložnosti« pri šolskih otrocih in podpira vladne načrte, da bi se čustvena pismenost vključila v srednješolski nacionalni učni načrt. Razvoj čustvene inteligence vključuje spremembo prepričanj in navad, kot tudi razvijanje novih spretnosti.

ČI določa naš potencial za učenje praktičnih sposobnosti, ki temeljijo na petih elementih:

Prepoznavanje občutka ko se pojavi – je ključni del ČI. Sposobnost spremljanja občutkov iz trenutka v trenutek je ključnega pomena za psihološki vpogld in samo-razumevanje
Samo-motivacija. Usmerjanje čustev za doseganje cilja, je bistveno za poronost, samo-motivacijo, mojstrstvo in kreativnost. Čustevna samo-kontrola – odložitev zadovoljtsva in zatrenje impulzivnosti – je temelj dosežka
Regulacija čustev. Sposobnost obvladovanja občutkov tako, da so primerni, je sposobnost, ki je zgrajena na samo-zavedanju. Posamezniki, ki so šibkejši na tem področju, se nenehno bojujejo z občutki stresa
Empatija pomeni prepoznati občutke drugega, vzrok teh občutkov in biti zmožen prisotnosti v čustveni izkušnji posameznika, brez identifikacije oziroma vključenosti v čustva (Keen 2007, Ioannidou in Konstantikaki 2008, 119). Empatija ne pomeni, da živimo čustva drugih, ampak pomeni, da razumemo čustva drugih iz svoje izkušnje. Zgrajena je na odprtosti do občutkov drugih, na sposobnosti branja informacij iz neverbalnih kanalov: mimika, ton glasu, geste, gibanje telesa idr.
Spoprijemanje z odnosi. Umetnost odnosov je v veliki meri, spretnost v upravljanju čustev v drugih. Socialne kompetence so sposobnosti, ki podkrepijo priljubljenost, vodstvo in medosebno učinkovitost. Ljudje, ki se odlikujejo v teh spretnostih, dobro delujejo pri vsem, kar se nanaša na interakcijo z drugimi

VIRI:

Greenberg, S. Leslie. 2015. Emotion-focused therapy: Coaching clients to work through their feelings. Washington: American psychological association.

McKenna, Jacqui. 2007. Emotional intelligence training in adjustment to physical disability and illness, International journal of therapy and rehabilitation, 14: 551-556.

Wharam, Jane. 2009. Emotional intelligence: Journey of the centre of your self. Winchester: John Hunt Publishing Ltd.

Badea, Leonardo in Paña, Nicolae Alexandru 2010. The role of empathy in developing the leader’s emotional intelligence, Theoretical and apolied economics, XVII (2), 69-78.

Goleman, Daniel. 1996. Emotional intelligence: Why it can matter more than IQ. Great Britain: Bloomsbury Publishing Plc.