Izpadi jeze so pogosto tisti trenutki, po katerih si človek reče: »To nisem jaz.« Besede, ki zabolijo. Dejanja, ki jih obžalujemo. Občutek izgube nadzora, ki pusti sled tako v odnosih kot v samospoštovanju. Jeza sama po sebi ni problem – problem nastane, ko je ne znamo prepoznati, razumeti in varno izraziti. Bonding psihoterapija (BP) ponuja pot, kako iz izbruhov ustvariti razumevanje, iz krivde spremembo in iz kaosa notranjo stabilnost. Kaj so izpadi jeze – in kaj v resnici sporočajo? Izpad…

Čustvena zloraba pomeni dolgotrajno ravnanje, s katerim druga oseba spodkopava posameznikovo vrednost, varnost in identiteto. Lahko se pojavlja v partnerskih odnosih, družini, na delovnem mestu ali v otroštvu – pogosto prikrito, a vztrajno. Najpogostejše oblike čustvene zlorabe so: poniževanje, zasmehovanje, sramotenje, nenehna kritika ali razvrednotenje, ignoriranje, molk, čustveno umikanje, manipulacija, krivda, čustveno izsiljevanje, nadzor, ljubosumje, omejevanje stikov, zanikanje čustev (“pretiravaš”, “to si si izmislil/a”), ustvarjanje občutka, da brez druge osebe ne zmorete. Posebej boleče je, da se čustvena zloraba pogosto…

Čustvena shema V osnovi se čustva, motivacija, kognicija in aktivnost pojavijo kot integrirani odzivni paket. Obstaja zapis, ki je aktiviran avtomatično in sledi vrsti vnaprej programiranih korakov. Ljudje čutimo, želimo, mislimo in se odzivamo v sintetizirani celoti (Greenberg 2015, 47). Zmožnost povezovanja zaznave (npr. videti hrano) s čustvenim odzivom, ki se je pojavil ob tej zaznavi (npr. gnus), je vse, kar je potrebno za začetek določanja čustvene sheme. Spomin vzpostavlja povezavo med čustvi in reprezentacijami določenega objekta, ki jih je…

Bonding psihoterapija (BPT) formalno spada v skupino globinskih, psihodinamskih in skupinskih psihoterapevtskih pristopov, čeprav bi jo lahko uvrstili tudi med motivacijsko-kognitivne psihoterapevtske pristope (Polajner 2014, 63). Gre za psihoterapevtsko modaliteto s širokim spektrom učinkovanja: prednostno je namenjena korekciji bazičnih čustvenih motenj, disfunkcionalnih kognitivnih shem, nezdravih odnosnih slogov in (medosebnih) navezanosti. Izvorno je BPT oblikoval ameriški psihiater Daniel Casriel, ki je leta 1963 začel intenzivno psihoterapevtsko delo z osebami, zasvojenimi z drogami (62). Dr. Casriel je prvi čustvene motnje pripisal pomanjkanju…

Psihosomatske bolezni so en najpogostejših, a pogosto spregledanih načinov, kako telo izraža preobremenjenost, potlačena čustva in kronični stres. Čeprav se simptomi kažejo v telesu, je njihov izvor pogosto psihološki in čustveni. Bonding psihoterapija (BP) ponuja izjemno učinkovito pot za razumevanje in zdravljenje psihosomatskih težav, saj se osredotoča na jedro odnosa med telesom, čustvi in občutkom varnosti. Ta strokovni prispevek pojasnjuje naravo psihosomatskih bolezni, njihovo povezavo z notranjimi čustvenimi procesi ter kako jih bonding psihoterapija pomaga omiliti ali povsem razrešiti. Kaj…

V času nenehnih sprememb, visokih zahtev in navidezne stalne dosegljivosti nam pogosto primanjkujeta ravno tisti dve sposobnosti, ki sta ključni za produktivnost in dobro počutje: motivacija in koncentracija. Čeprav se zdita na prvi pogled kognitivna pojma, se v resnici globoko prepletata z našim čustvenim svetom. Pri številnih ljudeh sta zmanjšana motivacija in slabša zbranost posledica notranjih stisk, nerazrešenih čustev ali občutka pomanjkljive podpore v odnosih. Bonding psihoterapija (BP) ponuja edinstveno priložnost, da to prepletenost razumemo in naslovimo na globlji, trajnejši…

Kakovostna samopodoba je temelj psihološkega zdravja, osebnega zadovoljstva in uspešnih odnosov. V sodobnem, hitro spreminjajočem se svetu pa je občutek lastne vrednosti pogosto omajan: zaradi stresa, visokih pričakovanj, medosebnih konfliktov ali preteklih bolečih izkušenj. Bonding psihoterapija je eden izmed tistih pristopov, ki omogočajo globoko, trajno in celostno okrepitev samopodobe – ne le na kognitivni ravni, temveč tudi v čustveni in telesni izkušnji. Kaj je bonding psihoterapija? Bonding psihoterapija (BP) je izkustvena psihoterapevtska metoda, utemeljena na delu dr. Daniela Casriela. Temelji…

Obsesivno kompulzivna motnja: simptomi, vzroki in vloga psihoterapije Obsesivno-kompulzivna motnja (OKM) je ena od najpogostejših anksioznih motenj, za katero je značilno ponavljanje vsiljivih misli (obsesij) in ritualnih vedenj (kompulzij), ki začasno zmanjšujejo tesnobo, a hkrati motnjo ohranjajo. OKM pogosto vpliva na vsakodnevno delovanje, odnose, samopodobo in kakovost življenja, vendar je z ustrezno psihoterapevtsko obravnavo zelo dobro obvladljiva. Kaj je obsesivno-kompulzivna motnja? OKM je psihološka motnja, pri kateri se oseba srečuje z: obsesijami – vsiljive, ponavljajoče se misli, podobe ali impulzi,…

Strah je eno temeljnih človeških čustev. Je naš evolucijski mehanizem preživetja, ki nas opozori na nevarnost, aktivira telo in nas pripravi na reakcijo. A težava nastane, ko se strah pojavlja takrat, ko realne nevarnosti ni – ali ko postane tako močan, da začne omejevati naše življenje, odločitve, odnose in svobodo. Veliko ljudi strah prikriva ali ga poskuša “obvladati” z voljo, racionalizacijo ali izogibanjem. A prav to pogosto poveča njegovo moč. Ko se strah namesto v zavesti kopiči v telesu in…

Anksiozna motnja: prepoznava, razumevanje in pot do izboljšanja Anksiozne motnje sodijo med najpogostejše duševne težave današnjega časa. Čeprav se zaskrbljenost ali napetost občasno pojavi pri vsakomur, anksiozna motnja presega običajen stres. Gre za stanje, kjer občutki strahu, nemira ali napetosti postanejo tako intenzivni, pogosti ali dolgotrajni, da začnejo vplivati na vsakodnevno delovanje, počutje in kakovost življenja. Kaj je anksiozna motnja? Anksiozna motnja je skupni izraz za različne oblike kronične in pretirane tesnobe. Ne izraža se samo na čustveni ravni, temveč…