Simptomi anksioznosti: kako prepoznati, da telo in um potrebujeta podporo
Anksioznost se pogosto ne začne z jasno mislijo: »Z menoj je nekaj narobe.« Velikokrat se najprej oglasi telo. Srce začne biti hitreje, dihanje postane plitvejše, v prsih se pojavi pritisk, mišice so napete, želodec nemiren. Čeprav je človek utrujen, se težko sprosti. Misli se vrtijo okoli tega, kaj vse bi lahko šlo narobe.
Takšni občutki se lahko pojavijo tudi takrat, ko navzven ni videti pravega razloga zanje. Prav zato so lahko še posebej strašljivi. Človek se začne spraševati, ali je z njim kaj narobe, ali izgublja nadzor in ali bodo neprijetni občutki sploh kdaj minili.
Anksioznost ni znak šibkosti. Pogosto je sporočilo, da sta bila telo in um predolgo obremenjena, da je občutek varnosti oslabljen ali da določene čustvene vsebine potrebujejo več pozornosti in podpore.
Takšni občutki se lahko pojavijo tudi takrat, ko navzven ni videti pravega razloga zanje. Prav zato so lahko še posebej strašljivi. Človek se začne spraševati, ali je z njim kaj narobe, ali izgublja nadzor in ali bodo neprijetni občutki sploh kdaj minili.
Anksioznost ni znak šibkosti. Pogosto je sporočilo, da sta bila telo in um predolgo obremenjena, da je občutek varnosti oslabljen ali da določene čustvene vsebine potrebujejo več pozornosti in podpore.
Najpogostejši telesni simptomi anksioznosti
Anksioznost ni samo pretirano razmišljanje. Je celosten odziv živčnega sistema, zato se lahko izraža z različnimi telesnimi simptomi:
- pospešeno bitje ali razbijanje srca,
- pritisk, bolečina ali neprijeten občutek v prsih,
- hitro, plitvo dihanje ali občutek, da ni mogoče globoko vdihniti,
- vrtoglavica, šibkost ali občutek nestabilnosti,
- tresenje, potenje ali mravljinčenje,
- napetost v vratu, ramenih, čeljusti ali hrbtu,
- glavoboli,
- slabost, bolečine v trebuhu, driska ali druge prebavne težave,
- cmok v grlu ali težave pri požiranju,
- občutek notranjega nemira,
- motnje spanja in jutranja izčrpanost,
- občutek odtujenosti od sebe ali okolice.
Ker so telesni občutki lahko zelo intenzivni, se človek pogosto ustraši, da gre za resno telesno bolezen. Smiselno je, da nove, močne ali nepojasnjene simptome najprej oceni zdravnik. Kadar pa pregledi ne pokažejo telesnega vzroka, težave pa vztrajajo ali se pojavljajo predvsem v stresnih obdobjih, je lahko v ozadju anksioznost.
Anksioznost ni samo pretirano razmišljanje. Je celosten odziv živčnega sistema, zato se lahko izraža z različnimi telesnimi simptomi:
- pospešeno bitje ali razbijanje srca,
- pritisk, bolečina ali neprijeten občutek v prsih,
- hitro, plitvo dihanje ali občutek, da ni mogoče globoko vdihniti,
- vrtoglavica, šibkost ali občutek nestabilnosti,
- tresenje, potenje ali mravljinčenje,
- napetost v vratu, ramenih, čeljusti ali hrbtu,
- glavoboli,
- slabost, bolečine v trebuhu, driska ali druge prebavne težave,
- cmok v grlu ali težave pri požiranju,
- občutek notranjega nemira,
- motnje spanja in jutranja izčrpanost,
- občutek odtujenosti od sebe ali okolice.
Ker so telesni občutki lahko zelo intenzivni, se človek pogosto ustraši, da gre za resno telesno bolezen. Smiselno je, da nove, močne ali nepojasnjene simptome najprej oceni zdravnik. Kadar pa pregledi ne pokažejo telesnega vzroka, težave pa vztrajajo ali se pojavljajo predvsem v stresnih obdobjih, je lahko v ozadju anksioznost.
Ko se pojavi panični napad
Panični napad je nenaden val zelo intenzivnega strahu, ki ga spremljajo močni telesni občutki. Srce lahko začne divje razbijati, pojavijo se težko dihanje, tresenje, potenje, vrtoglavica, pritisk v prsih ter občutek, da bo človek omedlel, izgubil nadzor ali umrl.
Čeprav je panični napad izjemno neprijeten, sam po sebi praviloma ni nevaren. Gre za močan alarmni odziv telesa. Največji strah pogosto povzroči prav razlaga telesnih občutkov. Hitrejše bitje srca se lahko razume kot znak srčnega napada, omotica kot znak izgube zavesti, občutek neresničnosti pa kot izguba duševnega nadzora. Strah tako dodatno okrepi telesni odziv in ustvari začarani krog.
Po prvem paničnem napadu se lahko razvije strah pred ponovitvijo. Človek začne opazovati vsak telesni občutek in se izogibati krajem, kjer se ne bi mogel hitro umakniti. V takšnem primeru je strokovna pomoč posebej priporočljiva, saj je mogoče ta krog z ustrezno obravnavo postopoma prekiniti.
Panični napad je nenaden val zelo intenzivnega strahu, ki ga spremljajo močni telesni občutki. Srce lahko začne divje razbijati, pojavijo se težko dihanje, tresenje, potenje, vrtoglavica, pritisk v prsih ter občutek, da bo človek omedlel, izgubil nadzor ali umrl.
Čeprav je panični napad izjemno neprijeten, sam po sebi praviloma ni nevaren. Gre za močan alarmni odziv telesa. Največji strah pogosto povzroči prav razlaga telesnih občutkov. Hitrejše bitje srca se lahko razume kot znak srčnega napada, omotica kot znak izgube zavesti, občutek neresničnosti pa kot izguba duševnega nadzora. Strah tako dodatno okrepi telesni odziv in ustvari začarani krog.
Po prvem paničnem napadu se lahko razvije strah pred ponovitvijo. Človek začne opazovati vsak telesni občutek in se izogibati krajem, kjer se ne bi mogel hitro umakniti. V takšnem primeru je strokovna pomoč posebej priporočljiva, saj je mogoče ta krog z ustrezno obravnavo postopoma prekiniti.
