V času, ko je izgorelost postala ena najpogostejših posledic kroničnega stresa, vedno več ljudi išče preproste, naravne in učinkovite načine za podporo telesu in živčnemu sistemu. Eden izmed pristopov, ki v zadnjih letih pridobiva pozornost, je ozemljevanje (earthing) – neposreden stik telesa z zemljo, na primer bosa hoja po travi, zemlji ali pesku. Ali je mogoče, da ima tako preprosta praksa merljive fiziološke učinke? In ali lahko podpira okrevanje pri izgorelosti? Poglejmo, kaj kažejo obstoječe raziskave. Izgorelost ni le psihološka…

Veliko staršev z bolečino opaža, da se njihov otrok ali mladostnik zapira vase, se manj pogovarja, ne deli več svojih misli in čustev ter se zdi čustveno oddaljen. Pogosto slišimo stavke: »Ne pove mi več ničesar«, »Vse zadržuje zase« ali »Kot da med nama stoji zid«. To čustveno zapiranje pa ni upor niti zavračanje staršev, temveč najpogosteje zaščitni mehanizem. Čustveno zapiranje kot oblika samozaščite Ko otrok ali mladostnik začuti, da v odnosu ni dovolj varno izražati sebe, se začne prilagajati.…

Otrok ali mladostnik, ki je doživel čustveno preobremenjujoče dogodke, pogosto nima besed, s katerimi bi razložil, kaj se dogaja v njem. Namesto da bi bolečino izrazil navzven, jo potisne vase. To je zanj način preživetja. Zatiranje čustev pa ima svojo ceno. Energija, ki bi morala biti na voljo za učenje, igro, ustvarjalnost in odnose, se porablja za notranji nadzor – za to, da bolečina, strah, žalost ali jeza ne pridejo na površje. Navzven se to kaže kot pomanjkanje volje, motivacije…

Veliko staršev se znajde v zmedenosti in stiski, ko opazijo, da njihov otrok doma snov razume, jo zna razložiti in pravilno rešuje naloge, v šoli pa na testu dobi slabo oceno ali celo nezadostno. Pogosto se ob tem pojavijo vprašanja: Ali se otrok doma samo pretvarja? Ali je len? Ali mu je vseeno? V resnici je odgovor pogosto veliko bolj kompleksen – in povezan s stresom, telesnimi odzivi ter načinom delovanja spomina. Stresni odziv na test Testna situacija za mnoge…

ružina je prvi in najpomembnejši odnosni sistem v človekovem življenju. V njej se učimo čustvene bližine, komunikacije, meja in pripadnosti. Ko v družini pride do stisk, se te pogosto pokažejo pri enem članu – otroku, mladostniku ali partnerju – vendar je njihov izvor skoraj vedno v odnosih, ne v posamezniku. Družinska psihoterapija je namenjena prav temu: razumevanju in zdravljenju odnosne dinamike celotne družine. Čemu je namenjena družinska psihoterapija? Družinska psihoterapija pomaga družinam, ki se soočajo z: pogostimi konflikti ali napetostmi,…

Ko otrok doživlja čustvene stiske, vedenjske izzive ali se sooča s spremembami, starši pogosto začutijo nemoč in skrb. Želijo pomagati, a ne vedo vedno, kako. Psihoterapija za otroke v okviru bonding psihoterapije je namenjena prav temu: ustvariti varen prostor, kjer se otrok lahko izrazi, pomiri in razvija – skozi odnos, ki zdravi. Kaj je bonding psihoterapija za otroke? Bonding psihoterapija za otroke temelji na spoznanju, da se otrok razvija in zdravi v odnosu. Otroci pogosto nimajo besed za svoje stiske,…

Žalovanje je ena najgloblje človeških izkušenj. Pride po izgubi ljubljene osebe, odnosa, zdravja, doma, včasih tudi po izgubi tistega, kar je lahko bilo. Ne sledi urniku, nima pravilnih korakov in se ne konča z razumno razlago. Pogosto pa ostane neizgovorjeno, potisnjeno ali prehitro “zaključeno” – in takrat začne boleti še drugače. Bonding psihoterapija (BP) ponuja varen prostor, kjer žalovanje ni problem, ki ga je treba popraviti, temveč proces, ki potrebuje odnos, čas in sočutje. Kaj je žalovanje – in zakaj…

Ste se že kdaj zalotili, da znova in znova naredite korak nazaj ravno takrat, ko bi lahko šli naprej? Da odlašate, prekinete dober odnos, se umaknete pred priložnostjo ali razvrednotite lasten uspeh? To ni lenoba in ni pomanjkanje volje. Pogosto je to samosabotaža – nezavedni vzorec, s katerim se skušamo zaščititi, a si pri tem škodujemo. Dobra novica? Kar je bilo nekoč zaščita, je mogoče danes preoblikovati. Bonding psihoterapija (BP) ponuja pot iz samosabotaže v več svobode, zaupanja in notranje…

Osamljenost ni vedno odsotnost ljudi. Pogosto je prisotna prav tam, kjer bi pričakovali bližino – v partnerstvu, družini, službi ali med prijatelji. Je tih občutek nepovezanosti, praznine in notranje izolacije, ki ga mnogi nosijo v sebi, ne da bi ga znali ubesediti. »Nekaj mi manjka, pa ne vem kaj.«»Obkrožen/a sem z ljudmi, a se nihče zares ne dotakne mene.« Osamljenost ni osebna napaka. Je signal, da človek potrebuje več čustvene povezanosti, varnosti in pristnega stika. Zakaj je osamljenost danes tako…

Negativne misli so za mnoge ljudi stalni spremljevalec. Pojavijo se ob napakah, v odnosih, pri pomembnih odločitvah ali celo brez očitnega razloga. »Nisem dovolj dober/dobra.« »Vedno vse pokvarim.« »Z mano je nekaj narobe.«Čeprav se zdijo kot misli, imajo v resnici globoke čustvene korenine. In prav zato jih ni mogoče trajno spremeniti le z razmišljanjem ali pozitivnimi afirmacijami. Bonding psihoterapija ponuja drugačno pot: ne bori se z mislimi, temveč zdravi odnos do sebe, iz katerega te misli nastajajo. Kaj so negativne…