ružina je prvi in najpomembnejši odnosni sistem v človekovem življenju. V njej se učimo čustvene bližine, komunikacije, meja in pripadnosti. Ko v družini pride do stisk, se te pogosto pokažejo pri enem članu – otroku, mladostniku ali partnerju – vendar je njihov izvor skoraj vedno v odnosih, ne v posamezniku. Družinska psihoterapija je namenjena prav temu: razumevanju in zdravljenju odnosne dinamike celotne družine. Čemu je namenjena družinska psihoterapija? Družinska psihoterapija pomaga družinam, ki se soočajo z: pogostimi konflikti ali napetostmi,…

Ko otrok doživlja čustvene stiske, vedenjske izzive ali se sooča s spremembami, starši pogosto začutijo nemoč in skrb. Želijo pomagati, a ne vedo vedno, kako. Psihoterapija za otroke v okviru bonding psihoterapije je namenjena prav temu: ustvariti varen prostor, kjer se otrok lahko izrazi, pomiri in razvija – skozi odnos, ki zdravi. Kaj je bonding psihoterapija za otroke? Bonding psihoterapija za otroke temelji na spoznanju, da se otrok razvija in zdravi v odnosu. Otroci pogosto nimajo besed za svoje stiske,…

Žalovanje je ena najgloblje človeških izkušenj. Pride po izgubi ljubljene osebe, odnosa, zdravja, doma, včasih tudi po izgubi tistega, kar je lahko bilo. Ne sledi urniku, nima pravilnih korakov in se ne konča z razumno razlago. Pogosto pa ostane neizgovorjeno, potisnjeno ali prehitro “zaključeno” – in takrat začne boleti še drugače. Bonding psihoterapija (BP) ponuja varen prostor, kjer žalovanje ni problem, ki ga je treba popraviti, temveč proces, ki potrebuje odnos, čas in sočutje. Kaj je žalovanje – in zakaj…

Ste se že kdaj zalotili, da znova in znova naredite korak nazaj ravno takrat, ko bi lahko šli naprej? Da odlašate, prekinete dober odnos, se umaknete pred priložnostjo ali razvrednotite lasten uspeh? To ni lenoba in ni pomanjkanje volje. Pogosto je to samosabotaža – nezavedni vzorec, s katerim se skušamo zaščititi, a si pri tem škodujemo. Dobra novica? Kar je bilo nekoč zaščita, je mogoče danes preoblikovati. Bonding psihoterapija (BP) ponuja pot iz samosabotaže v več svobode, zaupanja in notranje…

Osamljenost ni vedno odsotnost ljudi. Pogosto je prisotna prav tam, kjer bi pričakovali bližino – v partnerstvu, družini, službi ali med prijatelji. Je tih občutek nepovezanosti, praznine in notranje izolacije, ki ga mnogi nosijo v sebi, ne da bi ga znali ubesediti. »Nekaj mi manjka, pa ne vem kaj.«»Obkrožen/a sem z ljudmi, a se nihče zares ne dotakne mene.« Osamljenost ni osebna napaka. Je signal, da človek potrebuje več čustvene povezanosti, varnosti in pristnega stika. Zakaj je osamljenost danes tako…

Negativne misli so za mnoge ljudi stalni spremljevalec. Pojavijo se ob napakah, v odnosih, pri pomembnih odločitvah ali celo brez očitnega razloga. »Nisem dovolj dober/dobra.« »Vedno vse pokvarim.« »Z mano je nekaj narobe.«Čeprav se zdijo kot misli, imajo v resnici globoke čustvene korenine. In prav zato jih ni mogoče trajno spremeniti le z razmišljanjem ali pozitivnimi afirmacijami. Bonding psihoterapija ponuja drugačno pot: ne bori se z mislimi, temveč zdravi odnos do sebe, iz katerega te misli nastajajo. Kaj so negativne…

Izpadi jeze so pogosto tisti trenutki, po katerih si človek reče: »To nisem jaz.« Besede, ki zabolijo. Dejanja, ki jih obžalujemo. Občutek izgube nadzora, ki pusti sled tako v odnosih kot v samospoštovanju. Jeza sama po sebi ni problem – problem nastane, ko je ne znamo prepoznati, razumeti in varno izraziti. Bonding psihoterapija (BP) ponuja pot, kako iz izbruhov ustvariti razumevanje, iz krivde spremembo in iz kaosa notranjo stabilnost. Kaj so izpadi jeze – in kaj v resnici sporočajo? Izpad…

Čustvena zloraba pomeni dolgotrajno ravnanje, s katerim druga oseba spodkopava posameznikovo vrednost, varnost in identiteto. Lahko se pojavlja v partnerskih odnosih, družini, na delovnem mestu ali v otroštvu – pogosto prikrito, a vztrajno. Najpogostejše oblike čustvene zlorabe so: poniževanje, zasmehovanje, sramotenje, nenehna kritika ali razvrednotenje, ignoriranje, molk, čustveno umikanje, manipulacija, krivda, čustveno izsiljevanje, nadzor, ljubosumje, omejevanje stikov, zanikanje čustev (“pretiravaš”, “to si si izmislil/a”), ustvarjanje občutka, da brez druge osebe ne zmorete. Posebej boleče je, da se čustvena zloraba pogosto…

Čustvena shema V osnovi se čustva, motivacija, kognicija in aktivnost pojavijo kot integrirani odzivni paket. Obstaja zapis, ki je aktiviran avtomatično in sledi vrsti vnaprej programiranih korakov. Ljudje čutimo, želimo, mislimo in se odzivamo v sintetizirani celoti (Greenberg 2015, 47). Zmožnost povezovanja zaznave (npr. videti hrano) s čustvenim odzivom, ki se je pojavil ob tej zaznavi (npr. gnus), je vse, kar je potrebno za začetek določanja čustvene sheme. Spomin vzpostavlja povezavo med čustvi in reprezentacijami določenega objekta, ki jih je…

Bonding psihoterapija (BPT) formalno spada v skupino globinskih, psihodinamskih in skupinskih psihoterapevtskih pristopov, čeprav bi jo lahko uvrstili tudi med motivacijsko-kognitivne psihoterapevtske pristope (Polajner 2014, 63). Gre za psihoterapevtsko modaliteto s širokim spektrom učinkovanja: prednostno je namenjena korekciji bazičnih čustvenih motenj, disfunkcionalnih kognitivnih shem, nezdravih odnosnih slogov in (medosebnih) navezanosti. Izvorno je BPT oblikoval ameriški psihiater Daniel Casriel, ki je leta 1963 začel intenzivno psihoterapevtsko delo z osebami, zasvojenimi z drogami (62). Dr. Casriel je prvi čustvene motnje pripisal pomanjkanju…