Depresija
Včasih se depresija pokaže kot žalost in jok. Drugič kot praznina, razdražljivost ali utrujenost, ki je spanec ne odpravi. Človek lahko še vedno hodi v službo, skrbi za družino in opravlja obveznosti, vendar ga vsakdan stane vedno več napora. Stvari, ki so mu prej nekaj pomenile, ga ne dosežejo več.
Depresija je duševna motnja, ki vpliva na razpoloženje, mišljenje, telo in vsakodnevno delovanje. Zanjo sta značilna dolgotrajno depresivno razpoloženje ali izguba zanimanja in zadovoljstva. Težave so praviloma prisotne večino dneva, skoraj vsak dan, vsaj dva tedna. Depresija je ozdravljiva, ob ustrezni pomoči pa je mogoče ponovno vzpostaviti kakovostnejše življenje. Svetovna zdravstvena organizacija
Kako prepoznamo depresijo?
Znaki se med ljudmi razlikujejo. Najpogosteje se pojavljajo: vztrajna žalost, praznina ali občutek brezupa; izguba zanimanja za dejavnosti in druženje; pomanjkanje energije in težave pri začetku tudi preprostih opravil; nespečnost, zgodnje prebujanje ali pretirano spanje; spremembe apetita in telesne teže; težave s koncentracijo, spominom in odločanjem; občutki manjvrednosti, pretirane krivde in močna samokritičnost; razdražljivost, jeza ali notranji nemir; umikanje iz odnosov; misli o smrti ali samomoru. Prisotne so lahko tudi telesne težave, denimo glavoboli, prebavne motnje in bolečine. Posamezen znak še ne pomeni depresije; pri oceni so pomembni njihova kombinacija, trajanje in vpliv na življenje.
Znaki se med ljudmi razlikujejo. Najpogosteje se pojavljajo: vztrajna žalost, praznina ali občutek brezupa; izguba zanimanja za dejavnosti in druženje; pomanjkanje energije in težave pri začetku tudi preprostih opravil; nespečnost, zgodnje prebujanje ali pretirano spanje; spremembe apetita in telesne teže; težave s koncentracijo, spominom in odločanjem; občutki manjvrednosti, pretirane krivde in močna samokritičnost; razdražljivost, jeza ali notranji nemir; umikanje iz odnosov; misli o smrti ali samomoru. Prisotne so lahko tudi telesne težave, denimo glavoboli, prebavne motnje in bolečine. Posamezen znak še ne pomeni depresije; pri oceni so pomembni njihova kombinacija, trajanje in vpliv na življenje.
Zakaj se depresija razvije?
Depresija običajno nastane ob prepletu bioloških, psiholoških in socialnih dejavnikov. K ranljivosti lahko prispevajo dedna nagnjenost, telesne bolezni, dolgotrajne obremenitve, izgube, osamljenost, nasilje in težke življenjske izkušnje. Včasih je začetek povezan z jasnim dogodkom, drugič se težave razvijajo postopoma, brez očitnega sprožilca. Svetovna zdravstvena organizacija Pri psihoterapevtskem razumevanju posameznika raziskujemo tudi njegov odnos do sebe in drugih: ali sme izraziti nestrinjanje, ali prepoznava svoje potrebe, kako doživlja zavrnitev in koliko svoje vrednosti veže na pričakovanja okolice.
Depresija običajno nastane ob prepletu bioloških, psiholoških in socialnih dejavnikov. K ranljivosti lahko prispevajo dedna nagnjenost, telesne bolezni, dolgotrajne obremenitve, izgube, osamljenost, nasilje in težke življenjske izkušnje. Včasih je začetek povezan z jasnim dogodkom, drugič se težave razvijajo postopoma, brez očitnega sprožilca. Svetovna zdravstvena organizacija Pri psihoterapevtskem razumevanju posameznika raziskujemo tudi njegov odnos do sebe in drugih: ali sme izraziti nestrinjanje, ali prepoznava svoje potrebe, kako doživlja zavrnitev in koliko svoje vrednosti veže na pričakovanja okolice.
Kako lahko pomaga bonding psihoterapija?
Bonding psihoterapija povezuje delo s čustvi, telesnim doživljanjem, odnosi in temeljnimi prepričanji o sebi. Posebno pozornost namenja potrebam po bližini, varnosti, sprejetosti in samostojnosti. Klasično poteka v skupini ter vključuje izkustveno delo s čustveno odprtostjo in telesno bližino. Mednarodno združenje za bonding psihoterapijo – ISBP Pri osebi z depresivnimi težavami so lahko cilji takšnega dela boljše prepoznavanje čustev, zmanjševanje samokritičnosti, izražanje potreb in vzpostavljanje bolj podpirajočih odnosov. Raziskujejo se lahko tudi prepričanja, kot so »Nisem dovolj dober«, »Moje potrebe niso pomembne« ali »Vse moram zmogli sam«.
Bonding psihoterapija povezuje delo s čustvi, telesnim doživljanjem, odnosi in temeljnimi prepričanji o sebi. Posebno pozornost namenja potrebam po bližini, varnosti, sprejetosti in samostojnosti. Klasično poteka v skupini ter vključuje izkustveno delo s čustveno odprtostjo in telesno bližino. Mednarodno združenje za bonding psihoterapijo – ISBP Pri osebi z depresivnimi težavami so lahko cilji takšnega dela boljše prepoznavanje čustev, zmanjševanje samokritičnosti, izražanje potreb in vzpostavljanje bolj podpirajočih odnosov. Raziskujejo se lahko tudi prepričanja, kot so »Nisem dovolj dober«, »Moje potrebe niso pomembne« ali »Vse moram zmogli sam«.
