Pretirano razmišljanje
Pogovor je že zdavnaj končan, vi pa ga v mislih ponavljate. Zakaj je to rekel? Bi morali odgovoriti drugače? Ste koga razočarali? Zvečer ste utrujeni, vendar se ob ugasnjeni luči začne nov krog razmišljanja. Bolj ko iščete odgovor, več vprašanj se odpira.
Takšno ponavljajoče se razmišljanje imenujemo premlevanje oziroma ruminacija. Pogosto je usmerjeno v pretekle dogodke, njihove vzroke in posledice. Soroden vzorec je nenehna zaskrbljenost glede prihodnosti: Kaj če se zgodi nekaj slabega? Kaj če se napačno odločim?
Razmišljanje nam sicer pomaga razumeti izkušnje in sprejemati odločitve. Pri premlevanju pa se vračamo k istim vprašanjem, ne da bi prišli do novega razumevanja ali konkretnega koraka. Dolgotrajno negativno premlevanje lahko poglablja čustveno stisko.
Takšno ponavljajoče se razmišljanje imenujemo premlevanje oziroma ruminacija. Pogosto je usmerjeno v pretekle dogodke, njihove vzroke in posledice. Soroden vzorec je nenehna zaskrbljenost glede prihodnosti: Kaj če se zgodi nekaj slabega? Kaj če se napačno odločim?
Razmišljanje nam sicer pomaga razumeti izkušnje in sprejemati odločitve. Pri premlevanju pa se vračamo k istim vprašanjem, ne da bi prišli do novega razumevanja ali konkretnega koraka. Dolgotrajno negativno premlevanje lahko poglablja čustveno stisko.
Čustva so lahko pomemben ključ do razumevanja, zakaj se misli nenehno vračajo.
Predstavljajte si, da vas nekdo prizadene. Navzven odgovorite, da je vse v redu, zvečer pa več ur analizirate njegove besede. Sprašujete se, kaj je mislil in ali ste preobčutljivi. Ob tem morda težko prepoznate ali si dovolite preprosto ugotovitev: »To me je zabolelo. Jezna sem. Želim si drugačnega odnosa.«
V takem primeru se razmišljanje lahko prepleta z občutki, ki jih težko sprejmemo ali izrazimo. Če smo se naučili, da je jeza nesprejemljiva, žalost znak šibkosti ali izražanje potreb breme za druge, lahko poskušamo stisko obvladati predvsem z analiziranjem. Raziskave delno podpirajo razlago, da premlevanje pri nekaterih ljudeh deluje kot način izogibanja neprijetnemu čustvenemu doživljanju. To pa ni edina razlaga in ne velja za vsakogar.
Na premlevanje lahko vplivajo tudi tesnoba, depresivno razpoloženje, samokritičnost in težko prenašanje negotovosti. Zato ni mogoče reči, da vedno premlevamo zato, ker čustev nismo izrazili. Povezava lahko poteka v obe smeri: neprijetni občutki sprožijo premlevanje, premlevanje pa jih dodatno okrepi.
Predstavljajte si, da vas nekdo prizadene. Navzven odgovorite, da je vse v redu, zvečer pa več ur analizirate njegove besede. Sprašujete se, kaj je mislil in ali ste preobčutljivi. Ob tem morda težko prepoznate ali si dovolite preprosto ugotovitev: »To me je zabolelo. Jezna sem. Želim si drugačnega odnosa.«
V takem primeru se razmišljanje lahko prepleta z občutki, ki jih težko sprejmemo ali izrazimo. Če smo se naučili, da je jeza nesprejemljiva, žalost znak šibkosti ali izražanje potreb breme za druge, lahko poskušamo stisko obvladati predvsem z analiziranjem. Raziskave delno podpirajo razlago, da premlevanje pri nekaterih ljudeh deluje kot način izogibanja neprijetnemu čustvenemu doživljanju. To pa ni edina razlaga in ne velja za vsakogar.
Na premlevanje lahko vplivajo tudi tesnoba, depresivno razpoloženje, samokritičnost in težko prenašanje negotovosti. Zato ni mogoče reči, da vedno premlevamo zato, ker čustev nismo izrazili. Povezava lahko poteka v obe smeri: neprijetni občutki sprožijo premlevanje, premlevanje pa jih dodatno okrepi.
Pomembna razlika je tudi med govorjenjem o dogodku in prepoznavanjem lastnega doživljanja. Dogodek lahko velikokrat podrobno opišemo, vendar še vedno težko povemo, kaj nas je prizadelo, česa nas je strah ali kaj potrebujemo.
Koristno vprašanje zato ni samo »Zakaj se je to zgodilo?«, temveč tudi »Kaj ob tem čutim in kaj lahko zdaj naredim zase?« Ko premlevanje postane vsakodnevni vzorec, lahko podaljšuje negativno razpoloženje, otežuje zbranost in zmanjšuje sposobnost reševanja težav. Človek porablja veliko pozornosti za notranje razprave, zato težje sledi delu, pogovoru ali dogajanju okoli sebe.
Zvečer lahko miselna aktivnost ovira umirjanje in spanje, utrujenost naslednji dan pa še oteži soočanje s stisko. Ponavljajoče se negativno razmišljanje je povezano z depresivnimi in anksioznimi težavami ter slabšim spanjem. Watkins, 2008 Sčasoma se lahko pojavi občutek, da smo ves čas zaposleni s težavo, vendar se nič ne spremeni. Odlašamo s pogovorom, postavljanjem meje ali odločitvijo, ker čakamo na popolno gotovost. Takšno čakanje lahko ohranja okoliščine, ki nas obremenjujejo.
Sprememba vključuje tako odnos do misli kot odnos do čustev. Čustva poskušamo prepoznati, poimenovati in prenesti, nato pa izbrati primeren odziv. Izražanje je lahko miren pogovor, zapis doživljanja, prošnja za podporo ali jasna meja. Ni treba vsakega občutka takoj povedati osebi, ob kateri se je pojavil. Tudi intenzivno čustveno razbremenjevanje samo po sebi še ne zagotavlja trajne spremembe.
Koristno vprašanje zato ni samo »Zakaj se je to zgodilo?«, temveč tudi »Kaj ob tem čutim in kaj lahko zdaj naredim zase?« Ko premlevanje postane vsakodnevni vzorec, lahko podaljšuje negativno razpoloženje, otežuje zbranost in zmanjšuje sposobnost reševanja težav. Človek porablja veliko pozornosti za notranje razprave, zato težje sledi delu, pogovoru ali dogajanju okoli sebe.
Zvečer lahko miselna aktivnost ovira umirjanje in spanje, utrujenost naslednji dan pa še oteži soočanje s stisko. Ponavljajoče se negativno razmišljanje je povezano z depresivnimi in anksioznimi težavami ter slabšim spanjem. Watkins, 2008 Sčasoma se lahko pojavi občutek, da smo ves čas zaposleni s težavo, vendar se nič ne spremeni. Odlašamo s pogovorom, postavljanjem meje ali odločitvijo, ker čakamo na popolno gotovost. Takšno čakanje lahko ohranja okoliščine, ki nas obremenjujejo.
Sprememba vključuje tako odnos do misli kot odnos do čustev. Čustva poskušamo prepoznati, poimenovati in prenesti, nato pa izbrati primeren odziv. Izražanje je lahko miren pogovor, zapis doživljanja, prošnja za podporo ali jasna meja. Ni treba vsakega občutka takoj povedati osebi, ob kateri se je pojavil. Tudi intenzivno čustveno razbremenjevanje samo po sebi še ne zagotavlja trajne spremembe.
Pri sebi lahko začnete s tremi vprašanji:
Kaj trenutno čutim? Je to strah, jeza, žalost, sram ali razočaranje?
Kaj potrebujem oziroma kaj me obremenjuje? Več varnosti, počitka, jasnosti, podpore ali spoštovanja meja?
Ali lahko naredim konkreten korak? Če ga lahko, naj bo majhen in izvedljiv.
Če situacije trenutno ne morem rešiti, lahko vadim vračanje pozornosti k sedanjemu opravilu. V psihoterapiji raziskujemo, kaj premlevanje sproža in kaj ga ohranja. Pozornost namenjamo čustvom, prepričanjem, odnosnim vzorcem in načinom odzivanja na negotovost. Ob tem razvijamo tudi sposobnost prepoznavanja trenutka, ko razmišljanje preneha biti koristno. V bonding psihoterapevtskem pristopu je poudarek na čustvenem doživljanju, telesnih občutkih, potrebah in odnosih. Raziskujemo lahko, kako posameznik doživlja jezo, žalost ali strah in katera prepričanja mu otežujejo njihovo izražanje.
To delo je smiselno povezati s konkretnimi spremembami v vsakdanjem življenju in strategijami za zmanjševanje premlevanja. Če se misli vedno znova vračajo k istim težavam ter vplivajo na vaš spanec, počutje ali odnose, se lahko naročite na uvodni pogovor v Psihoterapiji Vilin. Skupaj bomo raziskali, kaj vas ohranja v krogu premlevanja in kakšno podporo potrebujete, da boste lažje razumeli svoje občutke ter naredili korake k spremembi.
Če situacije trenutno ne morem rešiti, lahko vadim vračanje pozornosti k sedanjemu opravilu. V psihoterapiji raziskujemo, kaj premlevanje sproža in kaj ga ohranja. Pozornost namenjamo čustvom, prepričanjem, odnosnim vzorcem in načinom odzivanja na negotovost. Ob tem razvijamo tudi sposobnost prepoznavanja trenutka, ko razmišljanje preneha biti koristno. V bonding psihoterapevtskem pristopu je poudarek na čustvenem doživljanju, telesnih občutkih, potrebah in odnosih. Raziskujemo lahko, kako posameznik doživlja jezo, žalost ali strah in katera prepričanja mu otežujejo njihovo izražanje.
To delo je smiselno povezati s konkretnimi spremembami v vsakdanjem življenju in strategijami za zmanjševanje premlevanja. Če se misli vedno znova vračajo k istim težavam ter vplivajo na vaš spanec, počutje ali odnose, se lahko naročite na uvodni pogovor v Psihoterapiji Vilin. Skupaj bomo raziskali, kaj vas ohranja v krogu premlevanja in kakšno podporo potrebujete, da boste lažje razumeli svoje občutke ter naredili korake k spremembi.
