Panični napad
Panični napad se lahko pojavi nenadoma – med vožnjo, v trgovini, na delovnem mestu ali celo med počitkom. Srce začne močno razbijati, zmanjka zraka, v prsih se pojavi pritisk, človeka pa preplavi občutek, da bo omedlel, izgubil nadzor ali umrl.
Čeprav neposredne nevarnosti ni, telo reagira, kot da se mora rešiti. Prav zaradi intenzivnih telesnih občutkov je panični napad lahko ena najbolj strašljivih izkušenj.
Kako prepoznamo panični napad?
Med najpogostejše znake sodijo: razbijanje ali pospešeno bitje srca, težko, hitro ali plitvo dihanje, pritisk oziroma bolečina v prsih, tresenje in potenje, vrtoglavica ali občutek nestabilnosti, slabost in nelagodje v trebuhu, mravljinčenje ali odrevenelost, občutek vročine ali mrazenje, občutek neresničnosti ali odmaknjenosti od sebe, strah pred izgubo nadzora, omedlevico ali smrtjo. Simptomi se običajno hitro stopnjujejo in dosežejo veliko intenzivnost. Panična motnja pa pomeni ponavljajoče se, nepričakovane panične napade, ki jim sledi vztrajen strah pred novim napadom ali izogibanje krajem in dejavnostim. Več o panični motnji – NIMH Ker so nekateri simptomi podobni znakom telesnih bolezni, prvega ali neobičajno močnega napada ne smemo samodejno pripisati paniki. Ob novi ali hudi bolečini v prsih, omedlevici, izrazitih težavah z dihanjem ali drugih zaskrbljujočih simptomih je potrebna nujna medicinska ocena.
Med najpogostejše znake sodijo: razbijanje ali pospešeno bitje srca, težko, hitro ali plitvo dihanje, pritisk oziroma bolečina v prsih, tresenje in potenje, vrtoglavica ali občutek nestabilnosti, slabost in nelagodje v trebuhu, mravljinčenje ali odrevenelost, občutek vročine ali mrazenje, občutek neresničnosti ali odmaknjenosti od sebe, strah pred izgubo nadzora, omedlevico ali smrtjo. Simptomi se običajno hitro stopnjujejo in dosežejo veliko intenzivnost. Panična motnja pa pomeni ponavljajoče se, nepričakovane panične napade, ki jim sledi vztrajen strah pred novim napadom ali izogibanje krajem in dejavnostim. Več o panični motnji – NIMH Ker so nekateri simptomi podobni znakom telesnih bolezni, prvega ali neobičajno močnega napada ne smemo samodejno pripisati paniki. Ob novi ali hudi bolečini v prsih, omedlevici, izrazitih težavah z dihanjem ali drugih zaskrbljujočih simptomih je potrebna nujna medicinska ocena.
Zakaj se panični napad pojavi?
Panični napad je posledica močnega aktiviranja obrambnega odziva organizma. Telo sprosti energijo za boj ali beg, čeprav resnične zunanje nevarnosti morda ni. Sprožijo ga lahko dolgotrajen stres, čustvena preobremenjenost, travmatične izkušnje, večje življenjske spremembe ali povečana občutljivost za telesne občutke. Včasih jasnega sprožilca sploh ni. Napad pogosto ohranja začarani krog. Človek opazi hitrejše bitje srca in pomisli: »Nekaj je narobe z menoj.« Strah še dodatno pospeši srčni utrip in dihanje, močnejši telesni občutki pa še povečajo prepričanje, da se dogaja nekaj nevarnega. Po prvem napadu se lahko razvije strah pred ponovitvijo. Človek začne spremljati vsak telesni občutek, se izogiba vožnji, trgovinam, druženju ali krajem, od koder ne bi mogel hitro oditi. Življenje se začne prilagajati paniki.
Panični napad je posledica močnega aktiviranja obrambnega odziva organizma. Telo sprosti energijo za boj ali beg, čeprav resnične zunanje nevarnosti morda ni. Sprožijo ga lahko dolgotrajen stres, čustvena preobremenjenost, travmatične izkušnje, večje življenjske spremembe ali povečana občutljivost za telesne občutke. Včasih jasnega sprožilca sploh ni. Napad pogosto ohranja začarani krog. Človek opazi hitrejše bitje srca in pomisli: »Nekaj je narobe z menoj.« Strah še dodatno pospeši srčni utrip in dihanje, močnejši telesni občutki pa še povečajo prepričanje, da se dogaja nekaj nevarnega. Po prvem napadu se lahko razvije strah pred ponovitvijo. Človek začne spremljati vsak telesni občutek, se izogiba vožnji, trgovinam, druženju ali krajem, od koder ne bi mogel hitro oditi. Življenje se začne prilagajati paniki.
