Motnje razpoloženja
Vsak človek pozna dneve, ko je žalosten, brezvoljen ali razdražljiv. Razpoloženje se spreminja glede na dogodke, odnose, obremenitve in telesno počutje. Pri motnjah razpoloženja pa ne gre samo za slab dan ali običajno nihanje počutja. Spremembe so izrazitejše, trajajo dlje in začnejo vplivati na delo, odnose, spanje ter vsakodnevno življenje.
Med najpogostejše motnje razpoloženja sodijo depresivne in bipolarne motnje. Čeprav lahko človeka močno zaznamujejo, obstajajo učinkovite oblike zdravljenja in psihoterapevtske podpore.
Med najpogostejše motnje razpoloženja sodijo depresivne in bipolarne motnje. Čeprav lahko človeka močno zaznamujejo, obstajajo učinkovite oblike zdravljenja in psihoterapevtske podpore.
Kako se kaže depresija?
Depresija ni le žalost. Nekateri ljudje sploh ne jokajo, ampak občutijo predvsem praznino, odmaknjenost, utrujenost ali razdražljivost. Dejavnosti, ki so jih nekoč veselile, izgubijo smisel, že običajne obveznosti pa zahtevajo veliko napora.
Pogosti znaki so:
dolgotrajna potrtost, praznina ali občutek brezupa,
izguba zanimanja in zadovoljstva,
izrazito pomanjkanje energije,
težave s spanjem ali pretirano spanje,
spremembe apetita in telesne teže,
slabša zbranost in neodločnost,
občutki krivde, nevrednosti ali neuspeha,
umikanje iz odnosov,
telesne bolečine ali težave brez jasnega vzroka,
misli o smrti ali samomoru.
Svetovna zdravstvena organizacija poudarja, da se depresivna epizoda od običajnega nihanja razpoloženja razlikuje po tem, da je prisotna večino dneva, skoraj vsak dan in praviloma vsaj dva tedna. Vpliva lahko na čustvovanje, mišljenje in vsakodnevno delovanje. Za depresijo obstajajo učinkovite psihološke in medicinske oblike zdravljenja.
Depresija ni le žalost. Nekateri ljudje sploh ne jokajo, ampak občutijo predvsem praznino, odmaknjenost, utrujenost ali razdražljivost. Dejavnosti, ki so jih nekoč veselile, izgubijo smisel, že običajne obveznosti pa zahtevajo veliko napora.
Pogosti znaki so:
dolgotrajna potrtost, praznina ali občutek brezupa,
izguba zanimanja in zadovoljstva,
izrazito pomanjkanje energije,
težave s spanjem ali pretirano spanje,
spremembe apetita in telesne teže,
slabša zbranost in neodločnost,
občutki krivde, nevrednosti ali neuspeha,
umikanje iz odnosov,
telesne bolečine ali težave brez jasnega vzroka,
misli o smrti ali samomoru.
Svetovna zdravstvena organizacija poudarja, da se depresivna epizoda od običajnega nihanja razpoloženja razlikuje po tem, da je prisotna večino dneva, skoraj vsak dan in praviloma vsaj dva tedna. Vpliva lahko na čustvovanje, mišljenje in vsakodnevno delovanje. Za depresijo obstajajo učinkovite psihološke in medicinske oblike zdravljenja.
Kaj je bipolarna motnja?
Pri bipolarni motnji se poleg depresivnih obdobij pojavljajo tudi manične ali hipomanične epizode. Človek ima lahko nenavadno veliko energije, potrebuje zelo malo spanja, govori hitreje, težko ustavi misli in postane izrazito samozavesten, razdražljiv ali impulziven.
V takšnem obdobju se lahko loti številnih projektov, nepremišljeno zapravlja, tvega ali sprejema odločitve, ki jih pozneje obžaluje. Hipomanija je praviloma manj izrazita kot manija, vendar še vedno pomeni opazno spremembo običajnega razpoloženja in vedenja. Bipolarne motnje zahtevajo ustrezno strokovno diagnostiko in pogosto tudi psihiatrično zdravljenje.
Kdaj je čas za pomoč?
Pomoč je smiselno poiskati, kadar spremembe razpoloženja trajajo več tednov, se ponavljajo ali pomembno vplivajo na odnose, delo in skrb zase. Ni treba čakati, da človek popolnoma izgubi moč za vsakodnevno življenje.
Strokovni pogovor je posebej pomemben, če se pojavijo obdobja izrazito zmanjšane potrebe po spanju, nenavadno povečane energije ali tveganega vedenja. Če so prisotne misli o samomoru, občutek, da ne zmorete poskrbeti za svojo varnost, ali neposredna nevarnost, je potrebna takojšnja pomoč – pokličite 112 oziroma se obrnite na najbližjo urgentno ali psihiatrično službo.
Pomoč je smiselno poiskati, kadar spremembe razpoloženja trajajo več tednov, se ponavljajo ali pomembno vplivajo na odnose, delo in skrb zase. Ni treba čakati, da človek popolnoma izgubi moč za vsakodnevno življenje.
Strokovni pogovor je posebej pomemben, če se pojavijo obdobja izrazito zmanjšane potrebe po spanju, nenavadno povečane energije ali tveganega vedenja. Če so prisotne misli o samomoru, občutek, da ne zmorete poskrbeti za svojo varnost, ali neposredna nevarnost, je potrebna takojšnja pomoč – pokličite 112 oziroma se obrnite na najbližjo urgentno ali psihiatrično službo.
Kako lahko pomaga bonding psihoterapija?
Pri motnjah razpoloženja psihoterapija pomaga raziskovati dejavnike, ki stisko sprožajo ali vzdržujejo. V ozadju se lahko skrivajo dolgotrajna čustvena obremenjenost, izgube, travmatične izkušnje, težave v odnosih, močna samokritičnost ali prepričanje, da moramo vse zmogli sami.
Bonding psihoterapija je usmerjena v stik s čustvi, telesnim doživljanjem, temeljnimi potrebami in prepričanji o sebi ter odnosih. Človeku lahko pomaga, da:
- bolje prepozna in izrazi svoja čustva,
- razvija sposobnost uravnavanja močnih čustvenih stanj,
- razume ponavljajoče se vzorce iz bližnjih odnosov,
- zmanjšuje občutke osamljenosti, nevrednosti in pretirane krivde,
- krepi občutek varnosti, povezanosti in lastne vrednosti,
- postopoma ponovno vzpostavlja stik s svojimi potrebami in življenjsko energijo.
Pri svojem delu pogovor povezujem s čustveno-telesnim pristopom. Pogovor je namenjen ozaveščanju težav in njihovih vzrokov, čustveno-telesno delo pa omogoča globlje doživljanje ter postopno spreminjanje notranjih odzivov in vedenjskih vzorcev.
Psihoterapija pri težjih depresivnih in bipolarnih motnjah ne nadomešča zdravniške ali psihiatrične obravnave, ampak jo lahko smiselno dopolnjuje.
Pri motnjah razpoloženja psihoterapija pomaga raziskovati dejavnike, ki stisko sprožajo ali vzdržujejo. V ozadju se lahko skrivajo dolgotrajna čustvena obremenjenost, izgube, travmatične izkušnje, težave v odnosih, močna samokritičnost ali prepričanje, da moramo vse zmogli sami.
Bonding psihoterapija je usmerjena v stik s čustvi, telesnim doživljanjem, temeljnimi potrebami in prepričanji o sebi ter odnosih. Človeku lahko pomaga, da:
- bolje prepozna in izrazi svoja čustva,
- razvija sposobnost uravnavanja močnih čustvenih stanj,
- razume ponavljajoče se vzorce iz bližnjih odnosov,
- zmanjšuje občutke osamljenosti, nevrednosti in pretirane krivde,
- krepi občutek varnosti, povezanosti in lastne vrednosti,
- postopoma ponovno vzpostavlja stik s svojimi potrebami in življenjsko energijo.
Pri svojem delu pogovor povezujem s čustveno-telesnim pristopom. Pogovor je namenjen ozaveščanju težav in njihovih vzrokov, čustveno-telesno delo pa omogoča globlje doživljanje ter postopno spreminjanje notranjih odzivov in vedenjskih vzorcev.
Psihoterapija pri težjih depresivnih in bipolarnih motnjah ne nadomešča zdravniške ali psihiatrične obravnave, ampak jo lahko smiselno dopolnjuje.
