fbpx
Blog,  Psihoterapevtske vsebine

Kako izbrati psihologa/psihoterapevta?

Ko se srečamo s čutveno stisko, težavami v odnosih ali psihičnim neravnovesjem in odpremo brskalnik da bi poiskali pomoč, naletimo na velik izziv. Kako poiskati psihologa ali psihoterapevta, ki mi bo ustrezal? Kakšna je sploh razlika med psihologom, psihoterapevtom in psihiatrom? Kako izbrati učinkoviti psihoterapevtski pristop?

 

1. Pomembno je, da imate dober občutek o terapevtu in psihoterapevtski praksi že ob ogledu spletne strani in osebnem opisu terapevta. Nato je najbolje da se prepričate po telefonu in/ali se naročite na prvi pogovor, po katerem ocenite ali ste se s psihoterapevtom ujeli ali ne. Da se lahko odprete in delite svojo stisko s popolnoma neznano osebno je pomembno da je prvi vtis, ki si ga ustvarite dober.

2. Učinkovitosti psihoterapevtskega pristopa je težko oceniti, je pa zanimiv podatek kako dolgo v povprečju osebe obiskujejo terapijo. Če oseba 8 let redno tedensko obiskuje psihoterapevta, potem bi bilo vprašanje o učinkovitosti kar na mestu. Terapevtski pristop mora udeleženca kvalitetno podpreti pri njegovem procesu, mu podati orodja in tehnike, da bo v čim krajšem času, zmogel sam urejati težave in izboljšati kvaliteto svojega zdravja, življenja in počutja.

3. Pomembno pri izbiri je tudi ločiti različne poklice: psihiater, psiholog in psihoterapevt.

Psihiater je zaključil študij medicine in specializacijo psihiatrije, njegovo primarno delo je postavljanje diagnoze in obvladovanje psiholoških motenj z zdravili (pomirjevali, antidepresivi, antipsihotiki…).

Psiholog je zaključil študij psihologije, njegovo primarno delo je svetovanje na podlagi psihološkega testiranja in pogovora.

Psihoterapevt je poleg študija psihologije (izjemoma tudi kakšne druge smeri) zaključil specializacijo, njegovo delo je zdravljenje psiholoških motenj z različnimi terapevtskimi tehnikami. Obstajajo različni psihoterapevtski pristopi.

Dolgoročno najučinkovitejši so globinski pristopi, ki vključujejo tako pogovor, telo in gibanje, čustveno izražanje, delo na kogniciji in prepričanjih. Pomembno je da v terapevtskem procesu doživimo korektivno izkušnjo pretekle travme, zato le pogovor in analiza preteklosti ni dovolj.

 

Običajno je potrebno vsaj 6-8 individualnih terapij, da lahko vidite pri sebi spremembo in rečete da ste predelali najbolj “akutne” vsebine. Delo na sebi pa se ne konča s terapijami, ampak je doživljenjsko učenje. Terapevt je le vaša opora in usmeritev ko to potrebujete, ne bi bilo prav pa da je vaša “bergla” brez katere ne morete več hoditi, saj se vsak zmore pozdraviti in naučiti do te mere da je samostojen.